In novosti 21.stoletja

Večino lomnosti očesa prevzameta roženica s cca 45 dioptrijami (D) in očesna leča s cca 15 D. Sferična korekcija pomeni, da se za potrebno ostrino slike uporabijo stekla, kjer je gorišče točka, torej lomi vse svetlobne žarke v eni točki.

Pri cilindrični korekciji, kjer je zamegljenost slike posledica tudi v  raztegnjenosti/stisnjenosti opazovanih predmetov, pa je gorišče premica. Ker je premica lahko postavljena v različnem kotu, glede horizontalnega položaja kot izhodišča, se potem ponavadi zabeleži tudi os zapisana v stopinjah.  

Določene cilindrične korekcije so lahko prisotne, pa jih oseba z astigmatizmom ne opazi. Razlog je lahko v tem, da pri binokularnem vidu se človek navadi na nekoliko zamotnjeno sliko, po drugi strani, pa se pri binokularnem vidu slaba vidna ostrina nekoliko omili z binokularnim vidnim poljem. Vseeno pri tem lahko ostajajo bleščanje in slabši kontrasti v slabših vidnih pogojih (nočna vožnja, vožnja po mokri cesti..)  

Astigmatizem in sferična korekcija sta dolgo veljala za glavne nepravilnosti očesa, dokler se pojav laserske korekcije vida ni razširil in s tem se je pojavila nova problematika bleščanja, solzenja.. Ob raziskavah, kar jih je napredek tehnologije omogočil, je v ospredje prišlo dognanje, da roženica ni ravno polkrogla, pa tudi polkrogla z dvema rahlo različnima valjema ne. Površina je postala polna raznih neravnin, ki jih sicer dober solzni film nekoliko zmanjša in dodatno od svojem delovanju kot protizrcalni sloj nekoliko izniči učinek bleščanja.  

S Fourierjevimi transformacijami, so ugotovili tudi nepravilnosti, ki sicer pridejo do učinka tedaj, ko je učinek sferične in cilindrične nepravilnosti manjši, kot je po laserski korekciji vida. Ker se tradicionalno korekcijska stekla za očala izdelujejo na 0,25 D natančno, se je ob natančnejših meritvah postavilo vprašanje, če je možno izdelati stekla z manjšo stopnjo in kakšna bi bila njihova prednost.  

3D prikaz roženice pri upoštevanju nepravilnosti višjega reda

Pri natančni analizi roženice je možno tudi bolj natančno meriti nepravilnost roženice. Ali to človeško oko zazna? Nekatera podjetja, ki poleg očalne industrije izdelujejo tudi opremo za natančno analizo roženice v namene ev. laserske korekcije dioptrije, so se odločila za poizkus s prenosom te tehnologije iz kirurgije roženice z laserjem v očalno tehnologijo. Zeiss je tako določen del analize roženice prenesel s svojim algoritmom na predpis očal na 0,01 dioptrije natančno. S tem je želel ugotoviti tudi ali to razliko v natančnosti človeško oko zazna.  

Kljub natančni meritvi še vedno je pomembno vlogo igral oftalmolog, ki je predpisoval dioptrijo. Rezultate analize roženice, skupaj z rezultati meritev predpisa dioptrije je po velikem številu poskusov Zeiss oblikoval v svoj algoritem, kjer je računalnik adaptiral vrednosti meritve dioptrije.  

Končni uporabniki so v 60 do 70% opisovali boljši kontrast, bolj jasno zaznavanje barv, ter do 20% boljši nočni vid. S tem se je bleščanje ponoči zmanjšalo, prav tako utrujenost voznikov.  

Simulacija razlike ostrin vida pri širini zenice 4,9 mim, kar odgovarja slabšim pogojem osvetljenosti (nočna vožnja)

Glede na vse prednosti, ki jih je ta tehnologija prinesla v svet korekcijskih očal se je Zeiss odločil i.Scription algoritem ponuditi tudi v optični industriji, kar predvsem pride do izraza pri ljudeh z večjimi nepravilnostmi roženice, ki jih včasih navadni refraktometri slabo zaznajo.

Predvsem v Zahodni Evropi so opažali, da ljudje, ki so dolgo časa nosili samo sferično korekcijo , so pozneje z dodatnimi uravnoteženimi clinidričnimi korekcijami imeli bolj oster vid, z manj bleščanja.Pri tem sicer navajajo prehodno obdobje privajanja, kar je ponavadi značilno za noslilce očal s cilindrično korekcijo.