Vse več je pomagal, ki nam tudi kot vidno pomagalo olajša in pospeši reševanje težav, od iskanja določenega predmeta, kraja, do učenja. Kaj pa slabe lastnosti tega?

Medicina dela je z uvedbo pisalnega stroja (tistega, ki je delal sprva brez elektrike in se ga da videt še v kakšnem filmu) imela dosti dela, da je opredelila težavnost dela strojepisk. Mehanične tipke so sicer zamenjale električne in so bile bolj nežne do rok, vendar glede na vidne obremenitve je obveljalo pravilo, da je primerno do 4 ure neprekinjenega dela za pisalnim strojem.

Nato so prišli računalniki, monitroji so se izboljševali in j eobveljalo pravilo, da po eni uri neprekinjenega dela naj bi vsakdo napravil pavzo, pogledal v stran v daljavo.

S pojavom telefonov (in odvisnostjo od njih, ne vem zakaj jim rečejo pametni, saj tudi vsako leto pride bolj zmogljiv) se je pojavil manjši ekran, bolj ga približujemo nevede, saj želimo dostikrat videti celotno sliko, in jo poljubno povečujemo in zmanjšujemo.. In s tem ne upoštevamo niti običajne razdalje od 25 do 40 cm. Tu se večina raziskav nekako razcepi od tega, da ni posebnosti do tega da so posledice takega dejanja.

V ambulanti za predpis očal poleg težav z združevanjem enojne slike in pojavom fiziološke dvojne slike (ki je bila ponavadi bolj pogosta pri srednješolcih in študentih pred izpiti), opažamo tudi povečanje kratkovidnosti tudi do 1 D v obdobju enega leta. Večina te nove kratkovidnosti je inducirane zaradi navad ali razvad s telefonom, kar ne spremeni lomnosti očesa. Na dolgi rok se sicer uporabnik navadi na večjo dioptrijo, kar je sicer dolgoročno slabo za oči. Dostikrat ta krč se da prekiniti z zdravilom za širjenje zenic, midriatikom, ki sprosti tudi ciliarno mišico. Pri daljnovidnih se to opazi po splošni anesteziji, ko težko berejo, ker je moč akomodacije slabša. Podobno se zgodi pri kratkovidnih, ko se pojavi starostna daljnovidnost, ki jo na začetku še lahko akomodirajo in imajo včjo dioptrijo na daleč. A pozneje, ko tega več ne zmorejo, imajo težave, ker niso zadovoljni z dvojno dioptrijo, na daljavo jim njihova dioptrija povzroča bleščanje, manjša dioptrija pa manj ostro sliko, na katero niso navajeni. V takih primerih je predvsem pomembno, da se s pregledom in posvetovanjem pri oftalmologudogovorijo za določen načrt kako se spoprijeti s problemom in težavami, ki bodo prehodno sledile.

Glede mobilnih telefonov ostaja moje mnenje – pametni so dokler ne škodujejo in pomagajo – torej za (video) klice, sporočila in občasno pošiljanje elektronske pošte so dobrodošli. Za reševanje domačih nalog, branje domačega branja pa niso priporočljivi, ker je vidna površina ekrana manjša od vidnega polja v normalni bralni razdalji. Zaradi čimmanjših motenj, ga damo bližje, kar povzroča težave od krča ciliarnika in sprememb dioptrije do težav z združevanjem slike na daljavo v smislu fiziološke dvojne slike.

Amer Beharić