O pametnih telefonih smo že pisali in ne bi izgubljali besed. Ostajajo pametna očala, ker se slika projicira v določen del vidnega polja z dodatnimi informacijami, ki olajšajo delo. Uporabljajo se od vojske do skladiščnikov, kjer je hitrejše uvajanje novih v sam plan logistike.

Čeprav se zdi, da je to samo v določenem kvadrantu vidnega polja, problem predvsem nastane, ko uporabnik očal se odloči, da spremeni aktivnosti in pride v interakcijo z zunanjim svetom – najbolj enostaven primer je da skladiščnik zaključi z delom, se usede v avto in gre domov. Pred prvim prehodom za pešce, ker še vedno opaža paslike in je pod vplivom svetlobnih dražljajev očal, lahko spregleda pešca ali pa hitrega kolesarja, pozno stopi na zavoro in povzroči nesrečo. V takih primerih je sicer težko brez objektivne raziskave ugotoviti ali je trenutek nepozornosti ali uporaba pametnih očal povzročilo nesrečo.

V letu 2018 smo opravili raziskavo v sklopu raziskovalnega projekta skupaj s Strojno Fakulteto v Mariboru na področju ergonomije, kjer smo ena taka pametna očala testirali v laboratorijskih pogojih s simulacijo skladišča in preverjali razlike v vidnih funkcijah pred in po nošenju očal. Čas nošenja smo nekako omejili na 2 uri, čeprav bi jih v realnih pogojih uporabniki nosili dlje.

Uporaba pametnih očal v testnem laboratoriju

Kljub temu, da je to “samo” 2 uri so se pojavile spremembe v vidnem polju, in kontrastni senzitivnosti, kar bi lahko nakazovalo na zmanjšanje opažanja sprememb. Spremembe v barvah in vidni ostrini niso bile občutno pomembne. Proizvajalec pametnih očal (iz Slovenije) je raziskavo vzel resno in iskal izboljšanja, Evropska komisija za raziskave pa je projekt uvrstila kot eden izmed 130 uspešnih projektov v Evropski skupnosti.

mag.sc. Amer Beharić, dr.med., spec. ophth., FEBO