V zadnjih mesecih, nekje od novembra je veliko ljudi, ki se pritožuje nad solzenjem, pekočimi očmi, občutkom peska in zamegljen sliko, ki se zamegli čez čas.

Dejstvo je da smo v nekem novem času “normalnosti” – nošnja mask , ki ustvarja dodatno mikrookolje, kjer je vlažen zrak (kar ni slabo), ampak ko jo snamemo, se topli zrak zamenja za hladnejšega, ki na topli površini lica ustvari dodatno izsušitev.

Ponavadi so se težave z očmi v smislu slabšega solznega filma začele v hladnih mesecih in v času počitnic, ko so se ljudje odpravljali na počitnice ponavadi z nekajurno vožnjo v prijetno ohlajenem avtomobilu s klimo.

OK, gremo na problem. Že zadnje čase je veliko ljudi izpostavljeno težavam v smislu nestabilnega solznega filma. V večini primerov gre za težave zaradi enega izmed slojev solznega filma. sestavljen je iz treh : mucinskega na sami površini roženice, na katerega se radi veže vodni sloj. Nanj pa kot zaščita pred izhlapevanjem in z zmanjšanjem površinske napetosti še oljnati sloj solznega filma.

Mucinski sloj je v bistvu neke vrste “sidro” za vodne molekule, ki ustvarjajo in ohranjajo očesno površino vlažno. Oljnati sloj pa vse skupaj varuje, da ne izhlapi prehitro, hkrati pa je neke vrste antirefleksni sloj, ki ohranja sliko čisto z jasnimi konturami opazovanih objektov.

V okolju, kjer je vlažnost nizka, se izvodila žlez, ki izločajo oljnati sloj in ki so na robovih vek, se na vrhu zaprejo s posušenim, strjenim oljnatim izločkom, ki bi mogel biti bolj tekoč, da se razprši po izpostavljeni očesni površini. Ko je ta bariera preslaba, se dogaja izhlapevanje vodnega sloja, s tem pa tudi manj ostre slike. Tedaj je ponavadi tudi neudobje napredovalo, da se pojavlja pekoč občutek, občutek peska, dostikrat solzenje. Lahko pa se kaže tudi z nejasno sliko, ki se pojavi čez nekaj minut gledanja ali v ekran televizorja, računalnika in podobno.

V času, ko je vlažnost nižja (v zinskih mesecih ogrevanja in poleti v času vročinskih valov) je ta težava dodatno izražena. Če se ne sanira zadosti hitro preide v kronično težavo, ki se pojavlja še bolj pogosto. Dodatno je lahko poslabšano z nekaterimi zdravili, aktivnostmi (deskanje na vodi, izpostavljenost soncu pri delu, suh zrak v pisarnah..), možno pa je kot posledica pomanjkanja vitaminov, kar tako kot oslabi obrambni sistem lahko vpliva tudi na nastanek suhih oči – o tem se da prebrati v kakšni knjigi starejšega datuma (že iz 80tih in 90tih let).

Večina ljudi pride z že napredovalimi težavami. Dokler se s tem človek ne sreča ne ve kakšna preglavica je lahko. Sam si lahko pomaga že z umivanjem s prijetno toplo, vročo vodo, kar povzroči izboljšanje vlaženja in hkrati utekočinjenje oljnatega izločka žlez, da ponovno navlaži in “naolji” očesno površino. Jasno, da tako početje ni zadosti opraviti enkrat in da se sloji solznega filma obnavljajo počasi.

Dodatno so terapija kapljice, kot so umetne solze za vlaženje v ponavljajočem odmerku 3 do 5 krat na dan. Dostikrat je priporočljivo uporabiti še umetne solze v gel obliki predvsem za čez noč.

Nekateri uporabljajo (dokaj uspešno) tudi ognjičevo mazilo, olivno olje, kar je predvsem zaradi gostote enega ali drugega boljše uporabljati pred spanjem, sicer lahko moti vsakdanje aktivnosti zaradi neostrega vida.

Na začetku uporabe umetnih solz ali gelov, tudi olja se pojavlja dodatno neugoden pekoč občutek, ker je površina ranjena, dražena in vneta. Primerno je vztrajati, če pa je občutek nevzdržen, je možnost predpisa ustreznih protivnetnih kapljic za določen čas, da se ne ustvari več škode kot koristi. Tu pa je sicer že oftalmološka oskrba in predpis zdravil na mestu.

mag.sc. Amer Beharić, dr.med., spec. ophth., FEBO